<< Fomitopsis betulina, brezova kresilača | Gobe | Fomitopsis pinicola, smrekova kresilača >>
Fomitópsis officinális (Vill.) Bondartsev & Singer 1941
Rod: Fomitopsis - kresilače
ZNAČILNOST: raste na odmirajočih macesnih, navadno od strele poškodovanih viharnikih v alpskem visokogorju na sami gozdni meji, z belkastim, s svetlo sivkastim, kopitasto oblikovanim trosnjakom in z bledo oranžno okrasto trosovnico. Po obliki ji je nekoliko podobna Fomes fomentarius, bukova kresilka. Je redka goba, v preteklosti skoraj iztrebljena vrsta zaradi nabiranja v zdravilne namene oz. za lekarne in od tod ime. Imenujejo jo tudi lekarniška macesnovka. Za drevo je pasivna zajedalka, pozneje pa še gniloživka na ostankih drevesa. Povzroča rjavo trohnobo, ki se počasi širi po drevesni sredici in zato lahko trosnjaki živijo tudi do 50 in več let.
KLOBUK: v višino zraste do 30 cm ali več, trosnjaki so skoraj trajni, zgornja sterilna površina je sprva belkasta, nato sivkasta, razbrazdana, končno rumeno rjavkasta, pri zreli gobi postane razpokana z bolj ali manj zaokroženim robom, spodaj ima bele luknjice, na katerih se v mladosti pojavljajo prozorne kapljice, so kopitasti, robati, pogosto pokončno stebričasti in izgledajo kot dodana drevesna veja, trosnjak je masiven in tehta tudi do 10 kg.
TROSOVNICA: je luknjičasta, sprva bela, nato bledo okrasta z okroglimi ali oglatimi luknjicami, cevke so enako obarvane kot meso, razmeščene v več slojih, vsak sloj pa je debel do 1 cm. Je večletna goba, rast trosnjakov pa počiva le v mrzli polovici leta.
BET: ga nima, ker je goba zaraščena na osnovo, debela bela micelijska vlakna pa se razvijejo v ozkih špranjah odmirajočega lesa.
MESO: je belkasto oz. kredasto in zelo grenko, neznačilnega vonja.
TROSI: 6-9 x 3-4 µm, elipsasti, gladki, trosi so brezbarvni.
RASTIŠČE: raste samo na deblih navadnega macesna, na višjih legah, nekje na gozdni meji, je večletna goba in raste skozi vse leto, le v mrzli polovici leta rast trosnjakov počiva.
Čas rasti: -IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: neužitna. ZAVAROVANA. Goba je na Rdečem seznamu gliv!
Uporabljali so jo kot dodatek želodčnim likerjem, ker vsebuje zdravilne grenčine, pri čemer sta glavni sestavini hitin in agaricin, z njo so zdravili tudi pljučne bolezni in bronhitis, pomirja živce in bistri um, zdravi astmo in kronični kašelj, deluje pa tudi kot odvajalo.
PODOBNE VRSTE: Po obliki ji je nekoliko podobna Fomes fomentarius, bukova kresilka.
Foto: Jernej Javornik.
SINONIMI: Agaricum officinale (Vill.) Donk (1971), Agaricus laricis (F. Rubel) Lamarck (1783), Agaricus purgans (J.F. Gmel.) Paulet (1793), Boletus agaricum Pollini (1824), Boletus laricis F. Rubel (1778), Boletus officinalis Vill. (1789), Boletus purgans J.F. Gmel. (1792), Cladomeris officinalis (Vill.) Quél. (1886), Fomes fuscatus Lázaro Ibiza (1916), Fomes laricis (F. Rubel) Murrill (1903), Fomes officinalis (Vill.) Bres. (1931), Laricifomes officinalis (Vill.) Kotl. & Pouzar (1957), Leptoporus officinalis (Vill.) Quél. (1888), Piptoporus officinalis (Vill.) P. Karst. (1882), Placodes officinalis (Vill.) Ricken (1918), Polyporus laricis (F. Rubel) Delle Chiaje (1824), Polyporus officinalis (Vill.) Fr. (1821), Ungulina officinalis (Vill.) Pat. (1900)
Priprava opisa: Miro Šerod
Fomitopsis officinalis, lekarniska kresilaca
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 967
